Dobro jutro,
črne kronike junaki,
sta vas modra brat in sestra
že ujela na napaki?
To je naše poklic,
tako nalagajo nam delo,
nič ne boste kar tako po svoje,
kakor pač se vam bi zahotelo.
Pa čeravno smo podcenjeni,
vemó, kaj dobro je in kaj narobe,
nikoli kaosa ne bomo dopustili,
in nadzorovali vsake misli grobe.
Ker ponosni smo na modro čast,
pripadamo pošteni mi eliti,
ne bahavi, vzvišeni in agresivni,
ampak modro sfokusirani in tiho skriti.
Res je, da počasi le odhajamo ti
najpripadnejši in tisti najbolj zvesti,
a rod za nami je krepak in borben,
pa ne bo se izgubil na tej široki modri cesti.
Še premoremo človeka v sebi,
več kot tisti, ki plačujejo nas malo,
mečejo z uradniki v isti koš,
a se v nas Slovenije ne bo izdalo.
Zato pogumno, brat in sestra,
mislita v glavnem s svojo glavo,
nikar ne lezita v riti brez obrazne,
izpod časti imeti je ovratnico rjavo.
Bo prišel ta da, ki čakamo vsi,
a ne kar t'ko in samo od sebe,
takrat ko moja roka ti na rame potreplja
in tvoja tisto, ki je izpred tebe.
Le kot kepa mi smo močni,
da si status ranjeni kdaj spremenimo,
pa da se v keglje teh, ki jemljejo nam,
z modrim žarom kakor eno vsi zakotalimo.
Pogumno sestra, hrabri brat …
by Mikla
črne kronike junaki,
sta vas modra brat in sestra
že ujela na napaki?
To je naše poklic,
tako nalagajo nam delo,
nič ne boste kar tako po svoje,
kakor pač se vam bi zahotelo.
Pa čeravno smo podcenjeni,
vemó, kaj dobro je in kaj narobe,
nikoli kaosa ne bomo dopustili,
in nadzorovali vsake misli grobe.
Ker ponosni smo na modro čast,
pripadamo pošteni mi eliti,
ne bahavi, vzvišeni in agresivni,
ampak modro sfokusirani in tiho skriti.
Res je, da počasi le odhajamo ti
najpripadnejši in tisti najbolj zvesti,
a rod za nami je krepak in borben,
pa ne bo se izgubil na tej široki modri cesti.
Še premoremo človeka v sebi,
več kot tisti, ki plačujejo nas malo,
mečejo z uradniki v isti koš,
a se v nas Slovenije ne bo izdalo.
Zato pogumno, brat in sestra,
mislita v glavnem s svojo glavo,
nikar ne lezita v riti brez obrazne,
izpod časti imeti je ovratnico rjavo.
Bo prišel ta da, ki čakamo vsi,
a ne kar t'ko in samo od sebe,
takrat ko moja roka ti na rame potreplja
in tvoja tisto, ki je izpred tebe.
Le kot kepa mi smo močni,
da si status ranjeni kdaj spremenimo,
pa da se v keglje teh, ki jemljejo nam,
z modrim žarom kakor eno vsi zakotalimo.
Pogumno sestra, hrabri brat …
by Mikla
