V dežurni sobi, spet brez klica,
sem naslonil malo se nazaj,
da zabredem v rahel dremež,
siesta je po malici, pa kaj.
Že takoj prikrade se v sanje,
vlada na tiskovni konferenci,
predsednik in vsi ministri,
prvih pet po plačni evidenci.
Pa začne predsednik vlade,
»Drage policistke, policisti,
smo pretehtali vse te zahteve
in od jutri dalje več ne boste isti.
Bomo vas nemudoma izvzeli,
iz sistema plač v javni normi,
saj ne moremo vas izenačit,
z drugimi poklici v uniformi.
Prav tako z aprilom pridobite,
vse dodatke za prepovedi iz dela,
poskrbel bom, da vse boste imeli,
saj je policist naš priden kot čebela.
Veste, vse skrbi ta naša varnost,
saj smo izpostavljeni iz vseh strani,
vašo potrebujemo predanost,
ki ji eksistenca naj sledi.
In na koncu vsem se vam oproščam,
če v mandatu svojem sem vas kdaj užalil,
ni bilo namerno, pač v žaru borbe,
kamen zdaj se od srca mi je odvalil«
So na vrsti vsi ministri k mikrofonu,
prikimavajo Premije-ju vsi v en glas
in enotno da na seji vlade so sklenili,
da prišel je zdaj naš čas.
Skoraj od veselja sem zavriskal
in objel vse modre fante in dekleta,
že pripravljam sem te zmage »likof«
ko zbudi iz sanj me zveza ta prekleta.
Hitro ugotovim …
… da sanje nekam so odšle,
nazaj sem v realu in v dežurni sobi,
okoli mene vrvež prejle sanjanih čebel,
ena o zasegu, druga pa o globi.
Mi še kar globoko stavkajoči,
nimamo posluha, nekaj z nami se igrajo,
sami pa denar z lopato skozi okno,
tistim talajo, kjer sami pač provizije imajo.
A pride kmalu modri dan,
ko sanje pridobijo svojo pravo težo,
bo zmanjkalo te varnosti za vse,
boste prišli pač ponjo, kot po »špežo«.
Se menjavajo ministri, vlada,
toda mi smo isti tukaj 30 in več zgaranih let,
vsaka opcija bi nam vzela rada
in ob vsaki nam ponos je prizadet …
… in sanjam dalje …
by Mikla
sem naslonil malo se nazaj,
da zabredem v rahel dremež,
siesta je po malici, pa kaj.
Že takoj prikrade se v sanje,
vlada na tiskovni konferenci,
predsednik in vsi ministri,
prvih pet po plačni evidenci.
Pa začne predsednik vlade,
»Drage policistke, policisti,
smo pretehtali vse te zahteve
in od jutri dalje več ne boste isti.
Bomo vas nemudoma izvzeli,
iz sistema plač v javni normi,
saj ne moremo vas izenačit,
z drugimi poklici v uniformi.
Prav tako z aprilom pridobite,
vse dodatke za prepovedi iz dela,
poskrbel bom, da vse boste imeli,
saj je policist naš priden kot čebela.
Veste, vse skrbi ta naša varnost,
saj smo izpostavljeni iz vseh strani,
vašo potrebujemo predanost,
ki ji eksistenca naj sledi.
In na koncu vsem se vam oproščam,
če v mandatu svojem sem vas kdaj užalil,
ni bilo namerno, pač v žaru borbe,
kamen zdaj se od srca mi je odvalil«
So na vrsti vsi ministri k mikrofonu,
prikimavajo Premije-ju vsi v en glas
in enotno da na seji vlade so sklenili,
da prišel je zdaj naš čas.
Skoraj od veselja sem zavriskal
in objel vse modre fante in dekleta,
že pripravljam sem te zmage »likof«
ko zbudi iz sanj me zveza ta prekleta.
Hitro ugotovim …
… da sanje nekam so odšle,
nazaj sem v realu in v dežurni sobi,
okoli mene vrvež prejle sanjanih čebel,
ena o zasegu, druga pa o globi.
Mi še kar globoko stavkajoči,
nimamo posluha, nekaj z nami se igrajo,
sami pa denar z lopato skozi okno,
tistim talajo, kjer sami pač provizije imajo.
A pride kmalu modri dan,
ko sanje pridobijo svojo pravo težo,
bo zmanjkalo te varnosti za vse,
boste prišli pač ponjo, kot po »špežo«.
Se menjavajo ministri, vlada,
toda mi smo isti tukaj 30 in več zgaranih let,
vsaka opcija bi nam vzela rada
in ob vsaki nam ponos je prizadet …
… in sanjam dalje …
by Mikla
Modri inšpektor,
iz naših si vrst,
le včasih spozabiš se,
kažeš nam prst.
Ne spomniš se več,
kako je v mrazu,
ko brije nam sever,
ki škodi obrazu.
Ne spomniš se več,
kako je v vročini,
ko teče od jajc,
saj si sam v hladovini.
Ne spomniš se več,
kako je v nalivu,
kar moker kot pes
si nekoč že doživu.
Ne spomniš se več,
kako je v trenutku,
ko zakon konča se
in greš po občutku.
Ne spomniš se več,
kako ti grozijo,
ko zdravje ni važno,
se greš policijo.
Ne spomniš se več,
kako je v živo,
ko z nami se družiš
in greš tud' na pivo.
Zato pa …
… pomisli na čas,
ko vse delal si z nami,
boril se za boljše,
si z ramo ob rami.
Potrebujemo tvoj
manjkajoči prispevek,
da tej uniformi
izborimo seštevek.
Te rabimo zdaj,
da dosežemo rast,
se politiki upremo
in dvignemo čast.
Zato pa …
… ne pozabi inšpektor
da iz naših si vrst,
lahko, če boš rabil,
ti iztegnemo prst.
by Mikla
iz naših si vrst,
le včasih spozabiš se,
kažeš nam prst.
Ne spomniš se več,
kako je v mrazu,
ko brije nam sever,
ki škodi obrazu.
Ne spomniš se več,
kako je v vročini,
ko teče od jajc,
saj si sam v hladovini.
Ne spomniš se več,
kako je v nalivu,
kar moker kot pes
si nekoč že doživu.
Ne spomniš se več,
kako je v trenutku,
ko zakon konča se
in greš po občutku.
Ne spomniš se več,
kako ti grozijo,
ko zdravje ni važno,
se greš policijo.
Ne spomniš se več,
kako je v živo,
ko z nami se družiš
in greš tud' na pivo.
Zato pa …
… pomisli na čas,
ko vse delal si z nami,
boril se za boljše,
si z ramo ob rami.
Potrebujemo tvoj
manjkajoči prispevek,
da tej uniformi
izborimo seštevek.
Te rabimo zdaj,
da dosežemo rast,
se politiki upremo
in dvignemo čast.
Zato pa …
… ne pozabi inšpektor
da iz naših si vrst,
lahko, če boš rabil,
ti iztegnemo prst.
by Mikla
