Sredi delavnega dne,
navkljub polarnega nam mraza,
z dvignjenim loparčkom v roki
videl modrega sem stavkokaza.
Pa se zamislim …
… kaj mora se dogajati v glavi,
da si kontra kolektivu,
vsem prijateljem v brk,
si s svojim egom na izzivu.
So bogati tvoji starši,
mar te plačajo dovolj,
da si pljuneš v lastno skledo,
nas pa izgubljaš vedno bolj.
Res je, vsak ima pravico,
ki ti nočemo je vzeti,
vendar, glej, poskusimo
si skupaj vsi to bitko preživeti.
Saj vemo, položnica izdana,
zate ne pomeni čisto nič,
slabo je zadosti, ak ti glava je oprana,
če ne bomo skupaj, vzel nas bo hudič.
Vlado glava raje naj boli,
če že mora koga kaj boleti,
a na nas je, da smo složni,
kadar moramo se ji upreti.
Varnost je na prvem mestu,
a s položnico ljudi se ne varuje,
če pa kakšen evro le opozoriš,
se sam v glavi ljudski obrestuje.
Premoženje je na drugem mestu,
vsak osebno z njim je prizadet,
se odzovemo na vsako stisko,
cilj je, da tatič nam je ujet.
Nadzor cestnega prometa tudi piše,
a nikjer označen ni teror,
za izboljšanje probleme naj se piše,
a najprej bodimo sami vzor.
Cel kup nalog so nam naložili,
full je štala prej kot jih doumeš,
a počasi, itak policist si pravijo
in ti naredi se, da hitro ne razumeš.
In le skupaj nam bo uspelo …
… če le sredi delavnega dne,
navkljub polarnega nam mraza,
z dvignjenim loparčkom v roki
več ne videl modrega bom stavkokaza.
by Mikla
navkljub polarnega nam mraza,
z dvignjenim loparčkom v roki
videl modrega sem stavkokaza.
Pa se zamislim …
… kaj mora se dogajati v glavi,
da si kontra kolektivu,
vsem prijateljem v brk,
si s svojim egom na izzivu.
So bogati tvoji starši,
mar te plačajo dovolj,
da si pljuneš v lastno skledo,
nas pa izgubljaš vedno bolj.
Res je, vsak ima pravico,
ki ti nočemo je vzeti,
vendar, glej, poskusimo
si skupaj vsi to bitko preživeti.
Saj vemo, položnica izdana,
zate ne pomeni čisto nič,
slabo je zadosti, ak ti glava je oprana,
če ne bomo skupaj, vzel nas bo hudič.
Vlado glava raje naj boli,
če že mora koga kaj boleti,
a na nas je, da smo složni,
kadar moramo se ji upreti.
Varnost je na prvem mestu,
a s položnico ljudi se ne varuje,
če pa kakšen evro le opozoriš,
se sam v glavi ljudski obrestuje.
Premoženje je na drugem mestu,
vsak osebno z njim je prizadet,
se odzovemo na vsako stisko,
cilj je, da tatič nam je ujet.
Nadzor cestnega prometa tudi piše,
a nikjer označen ni teror,
za izboljšanje probleme naj se piše,
a najprej bodimo sami vzor.
Cel kup nalog so nam naložili,
full je štala prej kot jih doumeš,
a počasi, itak policist si pravijo
in ti naredi se, da hitro ne razumeš.
In le skupaj nam bo uspelo …
… če le sredi delavnega dne,
navkljub polarnega nam mraza,
z dvignjenim loparčkom v roki
več ne videl modrega bom stavkokaza.
by Mikla
Šapka se je v Charlie
noro zaljubila,
drug sta drugemu se
službeno zaobljubila.
Dnevno srečevala se
na randiju za narod,
izven resnosti sta
lep želela zarod.
Kadar Charlie je nevarno
Šapka stopi ji v bran,
in deluje prepričljivo,
vsiljivce brž nažene stran.
Skupaj krof si privoščila,
sredi delovnega dne,
tudi na kosilo sta hodila,
družno jima dobro gre.
Toda glej ga zlomka,
Šapko daleč premestijo,
tedensko domov prihaja,
nadrejeni se smejijo.
Je razdrta ta ljubezen,
vsak dan bolj sta si narazen,
Šapkin glas je vse bolj tiho,
Charlijin pogled pa prazen.
Mine leto ali dve,
se Šapka daleč spogleduje,
Charlijino úho nekaj sliši,
jezno Šapki jih nasuje.
Šapka prosi na kolenih,
naj ga vendarle razume,
da predaleč njeno je srce,
težko ji uniči ljubosume.
Tako narazen morata oba,
potrta Charlie več se ne pobere,
Šapka daleč tam nekje,
življenje novo si izbere.
Uniformirana ljubezen pač
v poklicu več ni zaželena,
slej ko prej skali se sreča,
modra ni prihodnost njena.
by Mikla
noro zaljubila,
drug sta drugemu se
službeno zaobljubila.
Dnevno srečevala se
na randiju za narod,
izven resnosti sta
lep želela zarod.
Kadar Charlie je nevarno
Šapka stopi ji v bran,
in deluje prepričljivo,
vsiljivce brž nažene stran.
Skupaj krof si privoščila,
sredi delovnega dne,
tudi na kosilo sta hodila,
družno jima dobro gre.
Toda glej ga zlomka,
Šapko daleč premestijo,
tedensko domov prihaja,
nadrejeni se smejijo.
Je razdrta ta ljubezen,
vsak dan bolj sta si narazen,
Šapkin glas je vse bolj tiho,
Charlijin pogled pa prazen.
Mine leto ali dve,
se Šapka daleč spogleduje,
Charlijino úho nekaj sliši,
jezno Šapki jih nasuje.
Šapka prosi na kolenih,
naj ga vendarle razume,
da predaleč njeno je srce,
težko ji uniči ljubosume.
Tako narazen morata oba,
potrta Charlie več se ne pobere,
Šapka daleč tam nekje,
življenje novo si izbere.
Uniformirana ljubezen pač
v poklicu več ni zaželena,
slej ko prej skali se sreča,
modra ni prihodnost njena.
by Mikla
