LEON policist
se je odločil,
da bo stavkal,
poiskal rešitve
bo pri sebi
več ne javkal.
PIKA policistka
se zavestno tudi
sama je odločila,
da bo bratu na pomoč
v uniformi novi
hitro priskočila.
Pa nadškorenj ŠKRIP
je zbranim dal povelje
pred palačo vlade,
da obiščejo postaje,
usedejo se dol,
kot to počnejo iz navade.
In tako so družno
LEONI in PIKE
vrata dol zaprli,
polkna zaklenili,
in rolete dali dol
kot bi umrli.
Pa že prvi dan
nastal je kaos,
vse je ponorelo,
ko brezvladje
je prišlo na plan,
na cesti pokat je začelo.
Ni ga LEONA,
da red bi delal,
špilal inkasanta,
ni je PIKE,
da bi ugotovila,
kje je roparju poanta.
Meje so odprte,
morje brez nadzora,
LEONU ne da se plavat,
tudi PIKA tam za mizo
zeha in vzdihuje,
se barab ne da ji zajebavat.
Tudi strici in pa tete
na upravah zdaj sedijo
in podpirajo junaka,
LEON trmast je,
ne da se PIKA,
njuno delo lahko čaka.
Slišali so na poveljstvu,
da je PIKA bolna legla,
LEONU pa da je slabo,
pa poročala je
naši vladi, da ne gre,
da nismo za nobeno rabo.
Vlada glave je staknila,
rekla je » No prav!«
bo pa dogovor spoštovala,
vse napisano na listu
na računu LEONA
in PIKE bo priznala.
Glej jo čudežna ozdravitev,
PIKI to cepivo je prijelo,
LEONU je vidno bolje,
zdaj imata svoje delo
strašno rada in nadškorenj
ŠKRIP je boljše volje.
in zato …
Ne igrajte z nami se
dokler je volje še dovolj,
mirno dajte, kar ste podpisali,
da ne bo bolelo vas še bolj.
Ne enačite nas z vsemi,
ko zaspijo, nimajo težav,
ne preganjajo jih groze,
ni se treba odločiti jim v sekundi prav.
Smo, kar smo,
ali nas pač ni,
pa potem se sami
zavarujte vsi.
by Mikla
se je odločil,
da bo stavkal,
poiskal rešitve
bo pri sebi
več ne javkal.
PIKA policistka
se zavestno tudi
sama je odločila,
da bo bratu na pomoč
v uniformi novi
hitro priskočila.
Pa nadškorenj ŠKRIP
je zbranim dal povelje
pred palačo vlade,
da obiščejo postaje,
usedejo se dol,
kot to počnejo iz navade.
In tako so družno
LEONI in PIKE
vrata dol zaprli,
polkna zaklenili,
in rolete dali dol
kot bi umrli.
Pa že prvi dan
nastal je kaos,
vse je ponorelo,
ko brezvladje
je prišlo na plan,
na cesti pokat je začelo.
Ni ga LEONA,
da red bi delal,
špilal inkasanta,
ni je PIKE,
da bi ugotovila,
kje je roparju poanta.
Meje so odprte,
morje brez nadzora,
LEONU ne da se plavat,
tudi PIKA tam za mizo
zeha in vzdihuje,
se barab ne da ji zajebavat.
Tudi strici in pa tete
na upravah zdaj sedijo
in podpirajo junaka,
LEON trmast je,
ne da se PIKA,
njuno delo lahko čaka.
Slišali so na poveljstvu,
da je PIKA bolna legla,
LEONU pa da je slabo,
pa poročala je
naši vladi, da ne gre,
da nismo za nobeno rabo.
Vlada glave je staknila,
rekla je » No prav!«
bo pa dogovor spoštovala,
vse napisano na listu
na računu LEONA
in PIKE bo priznala.
Glej jo čudežna ozdravitev,
PIKI to cepivo je prijelo,
LEONU je vidno bolje,
zdaj imata svoje delo
strašno rada in nadškorenj
ŠKRIP je boljše volje.
in zato …
Ne igrajte z nami se
dokler je volje še dovolj,
mirno dajte, kar ste podpisali,
da ne bo bolelo vas še bolj.
Ne enačite nas z vsemi,
ko zaspijo, nimajo težav,
ne preganjajo jih groze,
ni se treba odločiti jim v sekundi prav.
Smo, kar smo,
ali nas pač ni,
pa potem se sami
zavarujte vsi.
by Mikla
Ne, nismo enaki,
nikoli ne bomo,
tu gre za preizkušnjo,
življenjsko diplomo.
Ne igramo se vojne,
ne špilamo mira,
nam delo z ljudmi
iz žlehtnobe izvira.
Ni le promet
so nasilja v družini,
ko potrkaš na vrata,
nasmeh se razblini.
Pozvonimo ponoči,
za kruto novico,
so vam hči povozili,
soočaš resnico.
Raje karkoli
bi delal v življenju,
kakor pa starše
pospremil k trpljenju.
Veliko nasilja
najhujše je vrste,
grožnje nam vsem
ne prešteješ na prste.
Trpijo družine,
ko nosijo breme,
da so mame poklic
in očetje izjeme.
Delo z ljudmi,
ki jim jemlješ pravice,
vse bolj je občutljivo,
ko braniš resnice.
Se pritožbe in mobingi,
dnevno množijo,
odpovedi redno
nad glavo visijo.
Tretjerazredni smo
mi državljani,
redko kdo danes
od zgoraj te brani.
Pa tudi za vodenje
ni dovolj znanje,
je treba garat,
da imaš spoštovanje.
Po odgovornosti mnogi
zaslužijo malo,
saj skupaj z nami
spoznavajo štalo.
Ko pot to začenjaš,
najboljši si, daj,
a ko modro »zagusti«
saj vemo, priznaj!
Vsi gledajo slike,
ko spi policaj,
ujel ga je Samsung,
ojej, kaj pa zdaj.
A jih tega ne briga,
da delal je dvojno
si izboril preživetja
družini je vojno.
Se vozi od doma
čez celo državo,
po službi pa budnost
nazaj ima težavo.
Ne glejte nas le,
ko pri miru sedimo,
saj ko boste v težavah,
mi prvi letimo.
Zdaj me boste napadli,
saj vse to si vedel,
ko v Tacen h kolegom
si srečen prisedel.
Ja, vedel sem res,
da v tem čaka me past,
a začel sem miličnik,
takrat to je b'la čast.
Ne …
MI nismo enaki,
nikoli ne bomo,
tu gre za preizkušnjo,
življenjsko diplomo.
by Mikla
nikoli ne bomo,
tu gre za preizkušnjo,
življenjsko diplomo.
Ne igramo se vojne,
ne špilamo mira,
nam delo z ljudmi
iz žlehtnobe izvira.
Ni le promet
so nasilja v družini,
ko potrkaš na vrata,
nasmeh se razblini.
Pozvonimo ponoči,
za kruto novico,
so vam hči povozili,
soočaš resnico.
Raje karkoli
bi delal v življenju,
kakor pa starše
pospremil k trpljenju.
Veliko nasilja
najhujše je vrste,
grožnje nam vsem
ne prešteješ na prste.
Trpijo družine,
ko nosijo breme,
da so mame poklic
in očetje izjeme.
Delo z ljudmi,
ki jim jemlješ pravice,
vse bolj je občutljivo,
ko braniš resnice.
Se pritožbe in mobingi,
dnevno množijo,
odpovedi redno
nad glavo visijo.
Tretjerazredni smo
mi državljani,
redko kdo danes
od zgoraj te brani.
Pa tudi za vodenje
ni dovolj znanje,
je treba garat,
da imaš spoštovanje.
Po odgovornosti mnogi
zaslužijo malo,
saj skupaj z nami
spoznavajo štalo.
Ko pot to začenjaš,
najboljši si, daj,
a ko modro »zagusti«
saj vemo, priznaj!
Vsi gledajo slike,
ko spi policaj,
ujel ga je Samsung,
ojej, kaj pa zdaj.
A jih tega ne briga,
da delal je dvojno
si izboril preživetja
družini je vojno.
Se vozi od doma
čez celo državo,
po službi pa budnost
nazaj ima težavo.
Ne glejte nas le,
ko pri miru sedimo,
saj ko boste v težavah,
mi prvi letimo.
Zdaj me boste napadli,
saj vse to si vedel,
ko v Tacen h kolegom
si srečen prisedel.
Ja, vedel sem res,
da v tem čaka me past,
a začel sem miličnik,
takrat to je b'la čast.
Ne …
MI nismo enaki,
nikoli ne bomo,
tu gre za preizkušnjo,
življenjsko diplomo.
by Mikla
